Zalog pod Sveto Trojico

Vas Zalog je omenjena v pisnih virih že leta 1263 v dokumentu o kupo prodaji zemljišča. Vas je zdaj
del občine Domžale, leži v Osrednjeslovenski regiji. Leži na 313,1m nadmorske višine. V vasi po
podatkih iz leta 2020 živi 95 prebivalcev. Zalog se deli na Zgornji in Spodnji Zalog, ločuje pa ju potok,
ki teče skozi vas Rača.

zgornji Zalog

spodnji Zalog

Pomen Imena

Ime Zalog je izpeljanka iz besedne zveze za logom. Slovar slovenskega knjižnega jezika kaže na pravilnost tega imena, saj besedo log pojasni kot močviren travnik ob vodi navadno deloma porasel z drevesi. Na zahodu vasi je močvirje, skozi vas teče potok Rača, južno od nas pa se nahaja Trojiško hribovje. Nad Zalogom se vije vrh Sv. Trojice, zato je polno ime vasi Zalog pod Sv. Trojico.

Potok Rača

Potok izvira iz dveh pritokov iz okolice Moravč. To sta Rudniška Rača in Češnjiška Rača, samo ime skupnega toka pa je povezano z istoimensko vasjo Rača v občini Domžale. Potok teče skozi Zalog ter ima za vas zelo velik pomen. Vzhodno od Domžal se izliva v Kamniško Bistrico. Ime Rača verjetno izvira iz besede rak, reka pa se omenja v listinah že leta 1347 zapisana kot an der Racz.

Zgodovina

V vasi so okoli 300 let nazaj obstajali štirje priimki, to so: Kepec, Krušnik, Udovič in Cerar. Družina Kepec se je ukvarjala s kmetovanjem in mlinarstvom, družina Krušnik je imela stravbarijo oz. usnjarstvo, družina Cerar se je ukvarjala s prevozništvom, za družino Udovič, pa se ne ve s čim točno so se ukvarjali, priimek je v vasi sčasoma tudi izginil.

Družina Cerar

Družina Cerar se je ukvarjala s prevozništvom, reklo se jim je furmani oz. vozarji. Doma so imeli voz in
kar nekaj konj, vsaj šest. Robo so prevažali v območju iz Trst-Dunaj. V obe smeri so prevažali vse
mogoče od kmečkih orodij do surovega masla in jajc.
Neža Kepec, ki se je pred poroko pisala Cerar je pripovedovala zgodbo ko, sta odšla dva njena
prednika v Trst po robo, ki naj bi jo nato pripeljala do doma. Johanca Cerar ter hlapec Janez sta se
peljala iz Trsta proti domu. Johanca je imela nalogo, sedeti na vozu ter trdno držati za cizo, da ne bi
padla iz voza. Ko prideta domov ji Janez zakliče »Johanca doma sva!«, vendar se Johanca ni oglasila.
Pogledal je in ugotovil, da je med vožnjo umrla, verjetno jo je kap. Kljub temu, pa je v rokah še vedno
trdno držala cizo.
Ko pa je bila leta 1857 končana železnica Dunaj-Trst se je furmanstvo sčasoma prenehalo ter
propadlo. Tako je tudi furmanstvo v Zalogu prenehalo delovati. Začeli so se ukvarjati s kmetijstvom.

Družina Krušnik

Ukvarjali so se z usnjarstvom. Hiša naj bi imela okoli in okoli balkon, na tem balkonu so napenjali kože in jih tako sušili. Pri njih naj bi zdravili tudi revmo s čreslovino oz. taninom. Ljudem z revmo so pripravljali kopeli iz čreslovine. V kopeli se je človek namakal, tako naj bi blažili ter zdravili revmo. Po nekaterih virih, naj bi bil ta način zdravljenja uspešen. Krušnik je nato vse prodal in usnjarno je prevzela družina Rode. Ti so se sicer že prej ukvarjali z usnjarstvom, zraven a so imeli tudi trgovino. Prvi se je začel z usnjarstvom ukvarjati Urban Rode. Če si hotel postati usnjar si moral opraviti poseben usnjarski izpit, vajenec si moral biti pri vsaj devetih usnjarjih, da si to lahko postal tudi sam. Urban Rode je tako prišel skoraj do Dunaja, preden je tudi sam lahko postal usnjar. Vendar pa tudi priimek Rode tukaj ni ostal, saj ja imel zadnji Rode tukaj sicer sina, ki pa je zbežal v ZDA in tako so ostale samo hčerke. Doma je ostala le Lucija Rode, ki se pa je poročila s Kosom. Usnjarne sčasoma ni bilo več. Začeli so se ukvarjati s kmetijstvo ter s preprodajanjem.

Bitka med Francozi in Avstrijci

Na začetku 19. stoletja v času Napoleonovega osvajanja slovenskih dežel naj bi se na Homškem polju (v bližini Domžal) odvila bitka med Francozi in Avstrijci. Zmagali naj bi Avstrijci, ki naj bi postavili zasedo ter prišli Francozom za hrbet. Avstrijci so Francoze pobili ter jih pokopali v bližini Zaloga pri Pavlovem studencu oziroma v Antončevem gozdu. Zbežal naj bi le francoski oficir, ki se je s konjem nato podal proti Vrhpoljam. Zmage niso obešali na velik zvon, saj so francozi na tem območju nato tako ali tako zmagali ter ustanovili Ilirske province (1809-1814).

Vrač Miha Jenko

Blizu vasi pa je živel tudi mož po imenu Miha Jenko. Bil je padar, kar pomeni, da se je ukvarjal s zdravljenjem brez neke ustrezne izobrazbe oz. je bilo njegovo zdravljenje podobno urokom. Živel je med vasema Zalog in Rača. Zdravil je tako ljudi kot živino. Posebno uspešen naj bi bil pri zdravljenju opeklin. Župniku v Dobu, ki sicer nad njegovim početjem ni bil najbolj navdušen, naj bi ozdravil živino.

Vas v 20. stoletju

Vas se je pričela širiti po 1. svetovni vojni, ter predvsem po 2. svetovni vojni. Ljudje so počasi prenehali s kmetovanjem, domačimi obrtmi, začeli so hoditi v tovarne. Predvsem so začeli hoditi v službo v Bonačevo tovorno ter Kocjančičevo tovarno. Bonačevo tovorna je leta 1920 na Količevem ustanovil Franc Bonač. To je bila tovarna, kjer so izdelovali lepenke, karton ter papir. Iz nje se je razvila papirnica Količevo. Kocjančičevo tovarno pa je leta 1923 na Viru ustanovil Franc Kocjančič. V tovarni so na začetku izdelovali predvsem gaze ter povoje. Tovarna se je nato preimenovala v zdajšnjo Tosamo.

Občine

Prva poznana občina, pod katero, naj bi vas spadala je bila občina Brezovica, nato smo bili nekaj časa
pod občino sv. Trojica. Občina je zajemala predvsem vse bližnje vasi: Zalog, Kokošnje, Žeje, Rača,
Račni Vrh ter sv. Trojica. Obe občini (Trojica in Brezovica) sta spadali pod okraj Kamnik. Med 2.
svetovno vojno je vas spadala pod občino Krtina. Po 2. svetovni vojni je nastala velika občina
Domžale. Po osamosvojitvi leta 1991, ko so nastale manjše občine je bila vas dodeljena v občino
Moravče. Vas je skupaj s sosesko Sv. Trojica do leta 1972 spadala pod Moravško župnijo. Po tem letu
pa se je cela soseska priključila župniji Dob. Ker so otroci iz vasi hodili v šolo v Dob, na pošto so hodili

slika mlina okoli leta 1960

v Dob in tudi v cerkev so hodili v Dob so se prebivalci Zaloga odločili priključiti občini Domžale, saj je
tudi Dob spadal pod Domžale in vse je bilo bližje. Tako so leta 1995 ustanovili krajevno skupnost
Zalog-Kokošnje, katere predsednik