Kupčev Mlin

Kako deluje mlin na vodi?

V času mladosti Vinka Kepec (1951) je mlin imel tri vodna kolesa. Prvo vodno kolo je poganjalo stope in ušenar. To so bili leseni koli na koncu okovani, ki so ob tolčenju pridobivali ješprenj. Ušenar je imel glineno podlago in kamen, ki se je vrtel po glini. Reklo se mu je ušenar, ker so tam tudi iz prosa pridelovali proseno kašo. Drugo vodno kolo pa je poganjalo kamne za izdelovanje bele krušne moke. Tretje kolo je bilo za pridelovanje koruznega zdroba in ostalih žit (oves...). Po pripovedovanju Jakoba In Lucije pa je imel mlin vodno kolo na »ponucano«/porabljeno vodo, ki se je porabila za stiskanje raznih olj, ali za pogon preš/stiskalnica (notri si dal npr. oljno repico in bat je to stiskal). Ljudje so prinašali v mlin pšenico. Nato so jo stehtali in iz tega določili merico, ali pa plačilo. Pšenico se je nato postopoma vsipala na minski kamen. Ta mlinski kamen je bil pri miru, vendar je bil na vrhu še en mlinski kamen, ki pa se je vrtel s pomočjo mlinskega kolesa na vodi. Mlinska kamna sta bila odeta v lesen obroč. Pod tem je bil tako imenovan pajkel v katerem je bilo sito. Ločeval je moko ter luščine. Na koncu sita je bil škaf, na katerega so padali le otrobi. Moka je bila med tem še v pajklu, dokler ni bil poln ter so moko vzeli ven. Moko pa so nato dajali v platnene vreče ali pa v mehove, ki so bili izdelani iz ustrojenih kož ovc ali koz.

Življenje v mlinu

Mlin je imel tako imenovano »hišo« v kateri je bila postelja in delavni ponk, ki se je uporabljal za popravilo raznih lesenih delov, ki jih je imel mlin. Hiša je bila en sam velik prostor. Dekleta so po navadi spala v kamri ali pa zraven peči, fantje so spali poleti na senu, pozimi pa v hlevu. Hrano so pripravljali v črni kuhinji, ki je ohranjena še danes. Kuhali so na ognjišču, v lončenih posodah in kozicah.

Zgodovina mlina

Trenutno najzgodnejši zapisi omembe mlina segajo v leto 1756. IZ tega leta je Mlin omenjen v urbarju Kamniškega meščanskega špitala. Iz njega je razvidno, da je bilo špitalu (kar je drugi izraz za bolnišnico) podložnih pet kmetij v Zalogu in med njimi tudi kmetija oz. mlin, ki jo je imela v lasti Helena Pibernik.

Zapis iz Kamniškega meščanskega špitala:

To ni hišna številka, ampak številka podložne kmetije oz.urbarialna številka .
Takrat je bil v rabi šestdesetiški sistem.
Tako se je imenovala osnovna dajatev zemljiškemu gospodu.

Mlin se nato v virih omenja tudi v cenilnem operatu franciscejski katastra, piše, da ob reki Rači deluje mlin na tri vode (Mahlmühle mit 3 Gängen betreibt). Na drugem mestu v katastru prav tako piše, da je edini potok katastrske občine sv. Trojica, potok Rača, ki v kraju Zalog teče čez travnike, pogosto poplavlja ter, da je tam tudi mlin. Oba zapisa segata v leto 1825. Kot lastik mlina iz tega časa je zapisan Anton Majdič.

Mlin Pred Prenovo

Prenovljen Mlin

Prvi, ki se iz družine Kepec omenja kot mlinar ter kot lastnik mlina je bil Andrej Kepec. To razberemo
iz krstne knjige Janeza Kepec, ki pa se je rodil leta 1840. Pred tem v krstne knjige niso pisali s čim se je
ukvarjal starš otroka, zato tudi ne vemo kaj so bili prej, ter tudi ali je bil morda v lasti družine Kepec
mlin že še kdaj prej.
Mlin se prvič omenja kot Kupčev mlin v statusu animarumu( to je župnijska knjiga v katero so župniki
vpisovali podatke o vernikih živečih znotraj župnije, koliko otrok so imeli, kaj so imeli v lasti, s kom so
se poročili). Notri sta zapisana Janez in Neža Kepec skupaj z otroki, ter zraven tudi, da je mlin
podložen Kamniškemu mestnemu špitalu (Spitalgult Stein)
Mlin je prenehal delovati leta 1966. Takrat je bil zadnji lastnik mlina Vinko Kepec.